Kako veličastno lepa si

Tokrat sem v tem ciklu skupaj s tabo, mama. Prebujam se iz zimskega mirovanja in hrepenim po praznovanju. Kliče me življenje. V raziskovanje. Kliče me po predaji tega novega, ki se je rodilo v meni in iz mene. Kliče me pot. Ples na sredi cvetočega travnika. Ples z življenjem. Zibanje v viseči mreži med krošnjami dreves. S hvaležnostjo v srcu, da bivam. Opazovanje kako se prebujaš in buhtiš od življenja. Predajam se toku skupaj s tabo. In vetru. Ki me odnaša po novih poteh, katerim tokrat popolnoma zaupam, ne da bi se spraševala zakaj in čemu....... Tokrat sem v plesu. Skupaj s tabo, mama.

Najine korenine se stikajo. Stopala mi gorijo od tvoje ljubezni. Od klica, ki ga čutim skupaj s tabo. Po rojstvu novega. Po skrbnosti do vsega, po nežnosti in ljubeznivi toplini s katero žariš. Negujem vse poti, ki mi prihajajo naproti, se stikajo z mojo. Tiste, ki jih vidim in tiste, ki jih ne. Kajti jaz sem del tebe in to v polnosti šele sedaj čutim. Najin čas je tu. Sedaj sem pripravljena, da te primem za roko. Da me naučiš, kako biti ženska.

Kako hvaležna sem za tvojo moč, ki jo hkrati zrcališ meni. Moč, ki prebuja boginjo v meni, ki je vse bolj pripravljena na svoje poslanstvo. Moč rojstva novega. Moč avtentičnosti. Moč predanosti in strasti. Moč življenja. Moč, ki skupaj z ljubeznijo zdravi, vibrira, vrača smisel in zbuja radovednost. Moč, da s svojo ljubeznijo objamem in sprejmem.

Tebi, boginja. Hvala ker si. Danes, skupaj z materjo. In vsak trenutek.

Kako veličastno lepa si.

mmm....

Nayeli