Psihološki Profil Moje Živalske Družine

Kot se pač za psihologinjo spodobi, sem sposobna analizirati in predelovati ne le vse svoje odnose z ljudmi, pač pa tudi tiste z živalmi. Od nekdaj sem čutila globoko vez s temi čudovitimi bitji, prijatelji. Tako čisti in karakterno tako različni.

Moj domek sem si vedno predstavljala v pestrosti živali, ki me obdajajo. In tako živim. V objemu narave in petimi čudovitimi živalcami (poleg ljudi seveda). 5 različnih karakterjev, 5 različnih odnosov. Jap. 3 mačke (Yoda, Miki in Kimo) in 2 psa (Aywa in Zena). Naj začnem pri najmlajši. Yoda je zavržena in zapuščena mucka (ta nalepka so jo še kako močno drži), ki me je letos pomladi našla in priklicala izpod klopi pred hišo. Nisem imela srca, da jo oddam. In tako je ostala, zavedajoča, da mi bo prinesla nova spoznanja in darila. Ime Yoda je pač dobila po Yodi - ker so na njeni majhni glavi velika ušesa pač izgledala prisrčno. J ps: nekako sem se nehala ozirati na to, ali je moško ali žensko ime. V moji glavi se itak naredi razumevanja pomena imena.

Kmalu se je izkazalo, da je Yodi zgodnja travmatična izkušnja pustila kar nekaj sledi. Predvidevam, da je bila kar nekaj časa (preden je prišla k nam) precej sestradana. Sedaj namreč poje vse kar vidi in se panično odziva (javkajoče in tresoče) na morebitne sledi o hrani. Pomanjkanje zgodnje ljubezni je njej karakter izoblikoval v bojevnico, grebatarko za… ljubezen. Jap, živali znajo biti posesivne. In tako sem se dolgo upirala tej vlogi mame moji mačji prijateljici… dokler ni s svojim mjavkajočimi klici pritisnila dovolj gumbov v meni, da sem se začela soočati s tem, zakaj jo zavračam. In najina misija se je začela. Yoda me uči biti mama mojim ranjenim delom. Delom, ki so prav tako kot ona, ranjeni, se čutijo neljubljeni, se ne čutijo varni in se bojijo, da nimajo dovolj. Šele ko sem jo odprto in ljubeče začela sprejemati, se je njena energija začela pomirjati. Pa še vedno včasih preseneti s svojim grozečim in jeznim pogledom češ :«I want to feel loved!« Prav tako, se je začela pomirjati mala punčka znotraj mene, ki si tako goreče, kot Yoda, želi biti ljubljena.

Kimo je najstarejši mačkon. Večinoma samotar. Modrec. Družbo objema poišče le v primerih, ko začuti, da je moje energetsko telo izčrpano (in bi mi prav prišlo malo reikija) ali ko se mu resnično zahoče. Kimo je gospod, ki zna postaviti mejo in pristaja na spoštljiv odnos. Uči me tisto o mejah in zakaj jih je pač dobro postaviti, ko se nam zaljubi naš notranji mir in umik vase. Najin odnos ni globok. Je pa spoštljiv. Učim se spoštovati njegov prostor ravno tako, kot on spoštuje mojega. In kljub navidezni hladnosti vem, da skrbi zame.

Miki je mlad črn muc (kakšno leto star), ki me uči kaj pomeni svoboden odnos. Je samostojen, neodvisen a hkrati ljubeč in prijazen muc. Rad poišče bližino in ko jo, se v objemu popolnoma preda. Dokler nima dovolj, se zahvali in odide. In zopet pride. Najin odnos je lahkoten in svoboden. Ne vem točno kaj botruje k temu. Njegova popolna predaja ko je? In njegova neomajna svoboda, kar tako močno cenim pri sebi. Kako hvaležna sem temu mucu ob katerem se učim, da je tudi človeški odnos lahko tako svobodno ljubeč, ko smo se sposobni predati in hkrati ostati zvesti sami sebi.  Tako se sprašujem kako varni se lahko počutimo v takšnih odnosih. Kjer odnos ne deluje ogrožajoče na našo osebno svobodo. Smo se šele takrat sposobni resnično predati? Ali je predaja tista, ki daje krila in osvobodi divjega duha v nas!?

Zena je najstarejša članica naše živalske družinice. Gospa pri svojih 16it letih še odlično izgleda. Njena prisotnost v prostoru je tako lahkotna, kot da jo ni. Je tiste vrste kuža, s katerim pač nimaš nobenih problemov… ravno nasprotno od mojega dragega Aywe. Skoraj 2 leti star Husky, moj največji učitelj (baje tudi pametno gleda J). Najin odnos je globok in poznan. Iz časov mojega indijanskega življenja v tropu, kjer sva razvila najglobljo vez preko preizkušenj, ki so bile najtežje. Vse to sem vedela, ko je prišel v moje življenje. Da je to tisti Volk, ki ga poznam. Aywa je karakterno izjemno ljubeč kuža, igriv, prijazen. To kar v meni najmočneje zrcali, je svoboda! Neizmerna potreba po svobodi je tisto, kar ga resnično osrečuje. Ni samotar, a je samostojen in neodvisen. Lahko deluje hladno in potrebuje nekoliko časa, da se odpre. Zna biti zamerljiv in je pač hm… neizmerno ljubosumen. Se sprašujem, če mi tudi ta del zrcali? Aywa je moj sopotnik na vsakem koraku. Najin tih in globok dogovor je, da me bo učil biti nenavezana. Seveda se je to prvo pokazalo s tem, da mi je uničil, razgrizel en kup materialnih stvari, ki sem jih imela rada. In takrat sem dojela.

Več svobode kot mu dajem, raje pride k meni. Svobodo po tekanju, raziskovanju, nagonu….

Iz njega ne delam psička… pač pa ga skušam sprejeti v njegovi drugačnosti, da je to, kar je. Korakava en ob drugem na vzporednih poteh. A brez njega, moja pot ne bi bila enaka.

Ni važno kje najdemo zrcalo, pomembno je, da zmoremo opazovati kaj ta zrcala premikajo znotraj nas.

Hvala moja živalska družina, za prečudovito sopotništvo in lahkotno učenje na vsakem koraku.  

Nayeli