Videti širšo sliko, dogovor s samim seboj

...In ko se življenje zopet popolnoma spremeni in mi da odgovor, da nobene varnosti ni v svetu. Ampak hkrati, ko je vse podrto, ko ni več ničesar kar bi se zrušilo… te preneha biti strah. Ker nimaš več strahu pred izgubo. In to je točka, kjer se vse vnovično lahko začne. To je točka, kjer se ponovno lahko odločiš kakšno življenje želiš živeti. In v teh trenutkih, nastopi popolna tišina, reset življenja…. In v tako veliki praznini, nastaja prostor, za novo. Vedno sem verjela, da nam največje življenjske prelomnice največ dajo. In še vedno verjamem, da se vse zgodi z razlogom in duša vsak trenutek ve, kaj ta razlog je. Ko jo poiščemo in ji prisluhnemo, se zavemo, da smo morda v tej točki prvič resnično varni. Ker varnost ni iluzija, ki nam jo prinaša denar, dobrine, …. Pač pa občutek resnice, ki presega razumevanje in logiko sveta. Ker presežeš svoje omejitve, … ker se osvobodiš in prvič iskreno in z vsem srcem zaveš : Vsak trenutek smo popolnoma varni. Vedno nam je odvzeto tisto, kar potrebujemo, da nam je odvzeto. In tudi to, da nam je nekaj odvzeto, je le iluzija, saj se ničesar ne moremo oklepati. Kaj torej potemtakem sploh lahko izgubimo? V tišini srca se spomnimo, da smo se za vse to mi sami enkrat odločili, ker smo vedeli, da je to pot, ki nas bo peljala naprej. Na milijone kljuk obstaja, ko enkrat uzreš vrata za katere si iluzorno mislil, da so le bele stene. In takrat se z ljubeznijo do sebe in kreacije vsega kar je v srcu zahvališ, da ti je bilo »vse odvzeto«. Zahvališ se za prostor, ki je nastal. Za priložnost, da si vnovič lahko resnično pogumen. Ker biti pogumen ni več izbira ampak stvar odločitve. Je stanje duha in vera v ljubezen in luč, ki sveti iz tebe. Vera v to, da je vedno in vsak trenutek vse v naše najvišje dobro.

In videti, v teh »najtemnejših« trenutkih, svetlobo. Videti širšo sliko, dogovor s samim seboj,… je zame vrednota, katero smo se vsi prišli učiti na zemljo.

Love, 

Nayeli