Ko
sem spustila tisto kar sem bila… Ko sem spustila Špelo, Špeki, Petkota, itd
itd. in vse vzorce, ki sem jih toliko
časa premlevala in raziskovala iz vseh močnih vidikov… sem postala Nayeli. Tisto,
kar sem vedno bila in vedno bom, ne glede na to kakšno masko bom nosila. Tisto,
kar prinaša toliko spominov, ki presegajo dimenzije časa in prostora. Temveč me
vrnejo tja, kjer sem resnično doma. Pa niti ne gre za ime. Gre za to, da se ne
definiramo z zgodbami, ki so v ozadju našega imena. In v resnici gre za to, da
se sploh ne definiramo. Naš ego potrebuje vse te oznake, ne naša duša. Ego se
bojuje, da bi bil vreden in pomemben… in v bistvu tekmuje le sam s sabo in
vsemi strahovi, ki so del nas. Najbolj se dejansko bojimo živeti. To je
največji strah, ki ga premoremo. Ampak, ko enkrat vidiš preko iluzije resničnosti,
ki jo igramo, vidiš kako omejeno živimo naša življenja. Kako si kompliciramo
vsakdane, koliko različnih iger smo sposobni igrati. Ampak iznad tega …nič od
tega nikoli ni bilo in nikoli ne bo pomembno! Ker zaradi tega, pravzaprav nihče
od nas ni tukaj. In kdor si upa raziskati kaj je pravi namen njegovega bivanja,
ta išče v sebi. In do odgovorov prideš le, če uspeš odluščiti vse tisto, kar
nisi. Žal družba ustvarja robote, ki polnijo in praznijo baterije en na
drugemu. Pa kljub temu je vse več tistih, ki se zavedajo, da je pravi vir moči
v nas samih in od tod seže brezmejnost in izkušnje le te, se ne da opisati z
besedami.
Verjeti
v več kot to, kar vidimo pred sabo je nekaterim dano, drugi si tega želijo,
večina pa še vedno verjame lastnim sencam in se jih boji. In ravno te sence, ki
jih je ustvarilo sonce, so največje darilo s katerim smo prišli na ta planet.
Poslanstvo ni nekaj, kar iščeš… temveč globoko notranje vedenje, da si sem
prišel s posebnim namenom. In ko zaupaš, da te vse poti vodijo do tja, kamor
moraš priti… potem je življenje enostavno. Če bi se zavedali, da smo vsak
trenutek popolnoma varni, bi se predali. Življenju in njegovemu smislu. Obstoju
in namenu le tega. Bi nehali hlastati za nečem, kar moramo imeti… ker v resnici
vsak trenutek vse imamo.
Zaupaj,
da ta trenutek prihaja k tebi vse kar je tebi in tvojemu razvoju namenjeno v najvišje
dobro! In prenehaj iskati sebe v svetu kjer na vsakem koraku v ogledalu uzreš
le sebe. Vse si ti. In ti si vse! In najbolj preprosto postane takrat, ko je
dovolj, da samo si. Kajti to je najvišja stopnja predanosti in hkrati največja
svoboda.
Munay,
Nayeli
Namaste* Sem šele zdej prebrala in sm resnično vesela zate moja draga! :)
OdgovoriIzbrišiSending light and love.xx