Pisanje je zame meditacije. Je izražanje sebe in je
prinašanje celovitosti. In živeti iz sebe, mi je vedno predstavljalo izziv. Vse
dokler nisem začutila odgovornosti do duše in do svoje dušne poti, da resnično
živim to, kar sem. Kar čutim sedaj je ogromno hvaležnosti in podpore. Ta podpora prihaja od znotraj, vendar se
manifestira na zunaj in povsod okrog mene, vsak trenutek. Z okoliščinami,
ki jih ustvarjam, z ljudmi, ki prihajajo v moje življenje, s priložnostmi,
katerim sem odprla vrata, z novimi idejami in strastmi, ki se prebujajo v meni.
Kako torej vem/o, da sem/smo na pravi poti?
Ker nas je strah spremembe in se bojimo resnično slediti
svojemu srcu. Iščemo vse možne izgovore, da nam ne bi bilo treba spremeniti nič v
življenju. In predvsem, ko se prepričujemo, da je vse dobro tako, kot
je… In res je,… vse JE dobro tako kot je… dokler ni več. Ker v srcu, duši,
telesu in z vsem bitjem čutim, da to ni več moja pot...
Takrat sprejmem
odgovornost za svoje življenje, za vse, kar se mi dogaja, priznam si, da nisem
srečna. Ta odgovornost mi povrne neverjetno moč – moč in vero v kreacijo
lastnega življenja. Takšnega, kot si želim. Ta moč mi povrne svobodo. In
svoboda mi da krila, da si upam poleteti. In ko enkrat zapustim svoje »varno« mesto, začnem živeti… Iz sebe. In to JE resnična svoboda!
Kako vemo, da smo na pravi poti?
Ker življenje postane
enostavno. Ker nas podpira na vsakem koraku in ker preprosto v sebi VEŠ, da
karkoli bo prinesla prihodnost, bo to tisto,
kar bom ustvarila ta trenutek. Predvsem pa globoko, globoko notranje
vedenje in zaupanje.
Resnično pomembno v času sprememb je vprašanje: Am I swimming with a flow, or against it?
(in verjemite mi, vedno dobimo odgovor, vprašanje je le, ali smo ga pripravljeni slišati)
Ker, ko enkrat resnično smo v svojem flow-u… in ta ne prihaja
zaradi zunanjih situacij…
is just fucking
amazing!
Namaste*
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Kaj pa ti misliš?