Velikokrat nas popolnoma
nepričakovani dogodki lahko presenetijo in dobesedno iztirijo. To po mojem
mnenju pomeni, da pademo v dramo dogodka, v realnost situacije kot si jo sami
predstavljamo. Ko se to zgodi, pozabimo
na širšo sliko, pozabimo na višji namen... smo ujeti in tarnamo, predvsem pa se
z vsemi močmi upiramo toku in s tem življenju. Vse kar tisti trenutek življenje
od nas zahteva je, da spustimo.
Kajti šele ko spustimo, ko preprosto sprejmemo karkoli že je, se nam vesolje
lahko približa. In z zagotovostjo vem, da takrat, ko smo na videz najbolj
nemočni in to tudi sprejmemo, takrat dopustimo, vsem nevideznim bitjem okoli
nas, da nam pomagajo. In ko enkrat začutim to moč, to ljubezen... takrat
preprosto vem, da je vse tako kot mora
biti. Da je vse uredila ljubezen. In takrat samo še prosim, naj se situacija
razplete v najvišje dobro vseh vpletenih in takojšen odgovor je, da se to že dogaja. Četudi se navzven
zdi kaotično,dramatično ali celo popolnoma noro... je vse tako kot mora biti.
Četudi ta trenutek še ne vemo zakaj je to dobro, nekoč bomo, zato je vse kar
lahko naredimo sedaj, da samo zaupamo in se odpremo za odgovore srca. Kajti
srce ve kje je pot. In če bomo zaupali svojemu srcu, nas bo tja tudi pripeljal!
Morda je ta dogodek naša zlata priložnost za... pogum, moč, ljubezen,
svobodo, rast, ... in predvsem, da smo boljši, kot smo bili. In morda, da
spoznamo, da na tem planetki nismo nikoli sami. Da sporočila miru čakajo na nas,
morda v naslednji pesmi na radiu, naslednjih besedah prijatelja, v naslednji
vrstici knjige... samo dovolimo si jim prisluhniti. Prinašajo mir, modrost in
resnico, ki je višja od drame dogodka. Kajti sporočila so vedno sporočila
ljubezni.
“So burn all your bridges, leave
your whole life behind. You can do what you want to do cause you’re strong in
your mind. And anywhere you might wander you can make that your home. Just as
long as you’ve got love in your heart you’ll never be alone.”
❤
OdgovoriIzbriši