Počasi a vztrajno spuščam
svoje stare vzorce. Počasi se poslavljam
od vzrokov bolečin, ki so tako dolgo z mano ker vem in vidim širše. Ker čutim,
da je zdaj bolj kot kdajkoli prišel čas, ko moramo odpustiti. Predvsem sebi in
nato vsem drugim. Se spet začutiti, se naučiti imeti resnično radi. Odpustiti
sebi, ker nismo postali vse tisto, kar so nam drugi rekli, da moramo biti. In
preprosto prisluhniti sebi. Si resnično dopustiti slišati kaj si resnično
želimo in kaj je res tista naša pot. Kajti zato smo tu. Odpuščati zame pomeni,
preprosto spustiti. In s tem dopustiti, da pride tisto, kar tiho čaka na nas,
da bomo pripravljeni. Zato spuščam in odpuščam vse tisto, kar ni ljubezen, kar
ni moje srce. In včasih se je resnično težko poslovit od prepričanj, ki so bila
tako dolgo del nas, vendar ko spoznaš in vidiš drugačno resnico, jo moraš
začeti tudi živeti. Živiš pa jo lahko šele, ko odpustiš staro. Verjamem da je
kljub temu, da je težko, vredno! In da je tam, ko Comfort zone ni več bolečina,
samo še ljubezen. In morda je to »prostor« kamor smo vsi namenjeni. Naj bo ta »prostor«
naš cilj, naša motivacija, da se vsak trenutek odločamo za mir v srcu in da v
svetu vidimo ljubezen. Kajti le na takšen način se bo lahko razširila, nas
združila in povezala. Vsi skupaj pa lahko ustvarimo mogočno srce in harmonijo,
ki jo tale naš prelep planetek vsekakor potrebuje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Kaj pa ti misliš?