Tempelj je ona sama

Slišim molitev divje ženske. 

Vidim njen ples z vetrom. 

Čutim ritem njenega bitja, 

kako predano in vztrajno me kliče - Vstopi vase! 

Kot orkan je, 

ki zmore uničiti a hkrati roditi. 

Novo.  

Ne bo se predala in klečeplazila, 

kajti zaveda se, 

da prav nič zunaj nje ne definira njenega obstoja, 

njene celovitosti. 

Seva božansko moč in lepoto. 

In vsaka njena odločitev je sad ljubezni, 

ki jo goji do same sebe. 

Do vseh svojih delov. 

Do vseh svojih notranjih otrok. 

Njen moški ni njen tempelj, 

kajti tempelj je ona sama. 

Na videz tako krhka in ranljiva, da je skoraj prosojna. 

A ravno v tem, da svetu kaže neizmerno senzitivnost, 

ravno v tem se kaže njena moč. 

Zberi moč in pokliči divje ženske,

da se zberejo. 

Da se zbudijo, 

kot se spomladi zbuja tisto, 

kar mislite, da spi. 

A v resnici le čaka. 

Na pravi trenutek. 

Na novo rojstvo.

Nayeli