Naravno ravnotežje blaginje

Denar je sredstvo, ki smo ga začeli uporabljati v trenutku, ko smo želeli zgraditi sistem. In znotraj sistema je denar postal sredstvo manipulacije. V nekem trenutku se več ni šlo za to kaj dam in kaj daš, pač pa za to kaj naredim, da bom dobil denar in da bom posledično preživel. Denar torej ni več služil temu, čemur je bil v prvoti namenjen – izmenjavi. Ljudje so prenehali delati kar so znali in kar jih je veselilo. Vse se je začelo usmerjati v to, da ni važno kaj počneš. Važno je kaj dobiš. In tu so ljudje začeli izgubljati sebe in svoje zadovoljstvo. Smiselnost obstoja. Nehali so se spraševati kaj bodo počeli. Kaj je njihov namen.

O denarju so si začeli ustvarjati prepričanja, ki so temeljila na dobrem/slabem. Denar ni slab sam po sebi. Gre za to kako ga vrednotimo. Zgodbe v ozadju denarja so zgradila prepričanja. Zgodbe beračev, ki so v očeh bogatinov videli pohlep in izkoriščanje. Reven in bogat pa ni drugega kot še en način manipulacije družbe v korist sistema. V korist vladanja. Predvsem pa v korist kontrole. 

V resnici je denar le energija. Lahko bi izmenjava temeljila na travnih bilkah, pa pač temelji na številkah in bankovcih. V resnici ni pomembno. Če se zavedaš, da denar temelji na energiji, da je v resnici pomembno to, kar je v ozadju, potem celotno vrednotenje in prepričanja okoli denarja izgubijo vrednost. 

Narava je blaginja. Živali to razumejo in v harmoniji bivanja z njo vedno imajo vse na razpolago. In prav tako naj bi bilo s človekom. V osnovi. Če živiš skladno z naravo, živiš v izobilju. Če živiš skladno s sistemom pa si lahko reven ali pa bogat. V naravi ne boš nikdar "reven". Ker te zasipa z vsem kar potrebuješ. A to kaj »potrebuješ« se rojeva v družbi. In le ta rojeva zaslepljenost resničnega hrepenenja duše. Ne gre za to kaj »potrebuješ«. Vprašaj se raje kaj si želiš. Vprašaj se kako želiš živeti in zakaj. In ko točno poznaš odgovor na to vprašanje, potem lahko spustiš vsa prepričanja o tem kaj pomeni to življenje zate. Temveč preprosto živi. Blaginja pomeni, da sprejemaš. Ne le daješ. Sprejemaš. Ker zakon narave pravi, da je vedno vse v harmoniji. Toliko kot umre, toliko nastane novega. Kje čutiš harmonijo v dajanju in sprejemanju v svojem življenju? 

Blaginja ni le denar. Je vse kar prihaja k tebi. Vsak dan. Vsak trenutek. Če imaš negativna prepričanja glede denarja, a si odprt za sprejemanje, potem k tebi pač ne bo prihajal denar. Temveč kaj drugega. Gre se za to kakšna prepričanja gojimo. To vsak trenutek kreira našo realnost, naše razumevanje in dojemanje sveta. Ko razumeš ta princip. Ko živiš iz svojega srca, se nikdar ne počutiš »reven«. Kajti veš, da je lahko revščina veliko več prisotna pri ljudeh, ki imajo ogromno materialnega izobilja, a prazno srce ljubezni. Ki hrepenijo po smislu, po globini stvari. In tudi to ni potrebno vrednotiti ker gre za izbire učenja, nabiranja izkušenj. Izkusi čar tega, da si brez »denarja«. Ker se v tistem trenutku predaš vesolju. Zaupaš, da ti pošilja natanko to, kar potrebuješ. Izobilje na toliko različnih načinov. Materialna in finančna varnost je tako močno zasidrana v nas, da nas drži v kletkah resnične svobode. Drži nas v strahu nevednosti, kaj se bo zgodilo, če/ko vse »izgubimo«. Ko vse izpustimo. A narava nas uči ravno to, da nič ni naše. Vse je v souporabi. V naravi se ne moremo bati, da bi kaj izgubili. Izgubimo lahko le tisto, česar se oklepamo. 

Zato bodi pripravljen izgubiti vse. Ker se v tistem trenutku ustvari prostor, da stvari, ki so na tvoji poti namena bivanja, utrdijo pot do tebe. 

In le to, je blagoslov. 

Nayeli