Življenjska sila me je vodila po poteh, ki
so me učile in me posledično pripeljale v točko kjer trenutno sem. Kjer se
vnovič sprašujem kaj je moja vloga. A ne več kot bitje, temveč kot ženska. V
trenutku, ko sem v sebi začutila materinstvo, se je vzporedno prebudil val
skrbnosti. Ne le za druge, temveč tudi do mene same. Narava me je poklicala in
me skozi zimo učila, kako se v samoti predati življenju. Toku, smislu. In s pomladjo
sem se rodila skupaj z njo. Z novimi popki, ki niso še nikdar brsteli iz mene.
S poganki, ki kličejo, da jih pogledam od blizu, da jih skrbno negujem, saj se
bo le na ta način iz mene rodilo novo. Odraščam iz male, ranjene deklice in se
nemara prvič resnično počutim ženska. Ženska, ki je to vlogo preigrala že
tolikokrat, da vse te dragocene izkušnje nosim s seboj. In vse te izkušnje mi
sedaj pomagajo videti vlogo, ki sem jo kot ženska prišla odigrati. In ko kličem
po svobodi mojega divjega duha se zavedam, kako neomejeno svobodna sem, ko se
prepustim. Ko na vseh nivojih diham ljubezen, nežnost, skrbnost, toplino, a hkrati
z jasnostjo in močno namero sledim intuiciji.
Z odnosi sem iskala celovitost. A v stiku z
moškimi, sem padla v vlogo sužnje same sebe. Igrala sem mamo, rešiteljico,
zaveznico s tem, ko sem vedno videla preko igre ega, ali mask, ki so si jih
nadeli… Igrala sem se igre moči in zaslepljeno verjela v to, da nekdo naposled zmaga. Predvsem
pa sem verjela v to, da če se jih bom resnično ljubila, jim bo to pomagalo
prelomiti oklepe njihove ranjenosti kot moški in stopiti v resnično moč, zaradi
katere so tu. Šele sedaj vem in razumem, da je bil to tudi moj proces rasti. A
hkrati sem jim s tem, ko sem igrala to vlogo, odvzemala moč, da bi resnično
videli moškega v sebi, saj v meni niso videli ogledala stebra ženske moči. Najgloblji in najmočnejši odnos, ki sem ga doživela z moškim,
mojim dušnim sopotnikom, mi je pokazal sliko moškega in ženske, k sta celovita
vsak zase. Predana sebi in v spoštljivem odnosu do moči, ki jo imata. Neskončno
sem hvaležna vsem odnosom z moškimi, ki so mi pomagali v sebi prebuditi
boginjo. In eni in edini vezi, ki me s svojo povezavo, spomini, močjo in
globino uči videti namen mojega bivanja in kdo resnično sem ne le kot ženska,
temveč kot bitje.
Pošiljam molitve vsem ranjenim ženskam, da
bi našle pot do svoje moči, do svoje ljubezni, nežnosti, skrbnosti in miline.
Da bi našle v sebi duh bojevnice, neustrašne v svojih namerah in v bivanja skupaj
z Gaio. Pošiljam molitve za vse ranjene moške, ki so zaradi prepričanj, izgubili
svoj stik s prvinsko naravo njihovih čustev in zapirali srca pred resnico. Naj
vsi moški najdejo moč, da z odločnostjo in modrostjo kažejo smer… kajti le na
ta način lahko hodimo po isti poti. Le na ta način jim bomo ženske lahko
sledile.
Ni le svoboda tisto, kar me vodi, pač pa jasnost tega, da služim s tem, ko sem popolnoma predana sebi. Ko v polnosti izražam svojo avtentičnost in svojo ljubezen do sveta.
Nayeli

.jpg)

Ni komentarjev:
Objavite komentar
Kaj pa ti misliš?