12. maj 2014

Klic po svobodi mojega divjega duha

Življenjska sila me je vodila po poteh, ki so me učile in me posledično pripeljale v točko kjer trenutno sem. Kjer se vnovič sprašujem kaj je moja vloga. A ne več kot bitje, temveč kot ženska. V trenutku, ko sem v sebi začutila materinstvo, se je vzporedno prebudil val skrbnosti. Ne le za druge, temveč tudi do mene same. Narava me je poklicala in me skozi zimo učila, kako se v samoti predati življenju. Toku, smislu. In s pomladjo sem se rodila skupaj z njo. Z novimi popki, ki niso še nikdar brsteli iz mene. S poganki, ki kličejo, da jih pogledam od blizu, da jih skrbno negujem, saj se bo le na ta način iz mene rodilo novo. Odraščam iz male, ranjene deklice in se nemara prvič resnično počutim ženska. Ženska, ki je to vlogo preigrala že tolikokrat, da vse te dragocene izkušnje nosim s seboj. In vse te izkušnje mi sedaj pomagajo videti vlogo, ki sem jo kot ženska prišla odigrati. In ko kličem po svobodi mojega divjega duha se zavedam, kako neomejeno svobodna sem, ko se prepustim. Ko na vseh nivojih diham ljubezen, nežnost, skrbnost, toplino, a hkrati z jasnostjo in močno namero sledim intuiciji.


Z odnosi sem iskala celovitost. A v stiku z moškimi, sem padla v vlogo sužnje same sebe. Igrala sem mamo, rešiteljico, zaveznico s tem, ko sem vedno videla preko igre ega, ali mask, ki so si jih nadeli… Igrala sem se igre moči in zaslepljeno verjela v to, da nekdo naposled zmaga. Predvsem pa sem verjela v to, da če se jih bom resnično ljubila, jim bo to pomagalo prelomiti oklepe njihove ranjenosti kot moški in stopiti v resnično moč, zaradi katere so tu. Šele sedaj vem in razumem, da je bil to tudi moj proces rasti. A hkrati sem jim s tem, ko sem igrala to vlogo, odvzemala moč, da bi resnično videli moškega v sebi, saj v meni niso videli ogledala stebra ženske moči. Najgloblji in najmočnejši odnos, ki sem ga doživela z moškim, mojim dušnim sopotnikom, mi je pokazal sliko moškega in ženske, k sta celovita vsak zase. Predana sebi in v spoštljivem odnosu do moči, ki jo imata. Neskončno sem hvaležna vsem odnosom z moškimi, ki so mi pomagali v sebi prebuditi boginjo. In eni in edini vezi, ki me s svojo povezavo, spomini, močjo in globino uči videti namen mojega bivanja in kdo resnično sem ne le kot ženska, temveč kot bitje.  


Pošiljam molitve vsem ranjenim ženskam, da bi našle pot do svoje moči, do svoje ljubezni, nežnosti, skrbnosti in miline. Da bi našle v sebi duh bojevnice, neustrašne v svojih namerah in v bivanja skupaj z Gaio. Pošiljam molitve za vse ranjene moške, ki so zaradi prepričanj, izgubili svoj stik s prvinsko naravo njihovih čustev in zapirali srca pred resnico. Naj vsi moški najdejo moč, da z odločnostjo in modrostjo kažejo smer… kajti le na ta način lahko hodimo po isti poti. Le na ta način jim bomo ženske lahko sledile.


Ni le svoboda tisto, kar me vodi, pač pa jasnost tega, da služim s tem, ko sem popolnoma predana sebi. Ko v polnosti izražam svojo avtentičnost in svojo ljubezen do sveta.

Nayeli

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Kaj pa ti misliš?