In v srcu se zavem, da vse kar sem, je ljubezen

Ko sem odprla srce, mi je ta pokazal pot. Pot, ki je vedno bila v meni. In takrat sem uvidela, da so vse poti, po katerih sem hodila in jih iskala, vedno vodile do mene. Do srca. 

Tu se zame začne novo življenje.

Ko zaprem oči in se povežem s svojim srcem, mu dovolim, da se preko njega izrazim v celoti, z vsem kar sem. Mu dovolim, da pleše, da se radosti, da se objame, da sanja…. Dovolim otroku v meni, da se zbudi in preda navdušenost in ljubezen nad življenjem.  In tako, z odprtim srcem vem, da vsak trenutek kreiram svoj naslednji korak. Kot pajek, ki se zaveda, da je vsa kreacija njegove mreže, v njegovih rokah. Zavem se, da ustvarjam z mislimi, katerim sledijo občutki. Kako smešno in lahkotno postane življenje, ko se zavem, da sem za vsak trenutek odgovorna sama. Ko se zavem, da sem toliko moči imela cel čas pri sebi, pa je bilo toliko lažje kriviti vse okoli sebe, da so mi odvzemali moč. In sprašujem se, kakšno bi bilo bivanje, če bi se vsi zavedali te moči? Če bi vsi kreirali iz srca. V najvišjo korist vsem.

In tako močno čutim skupnost takšnih ljudmi. Kereatorjev, ki se zavedajo harmonije, enosti bivanja z vsem. Ki skupaj, v stiku z naravo ustvarjajo krog, kjer lahko zabije srce kot eno. V ritmu in melodijah vibracije ljubezni. 

Kreiram... 

Munay,

Nayeli