Tebi, Človek...

V enem trenutku nastane ogromno prostora, ki si ga prej nadomeščal z vsemi možnimi izgovori s katerim si bežal... pred samim sabo. Ker si nikdar nisi dovolil čutiti, kar čutiš sedaj. In kljub temu, da je toliko globoke bolečine, jeze, besa, strahu, sramu, gnusa, prezira, žalovanja, ... je tudi ogromno miru, ki pride z občutkom sprejemanja vseh teh čustev, ki so v tebi veš čas bila, že od nekdaj... pa si nikoli nisi dovolil, da pridejo v stik s tabo. Naj ti ne bo hudo, da nikdar nisi znal ali vedel, kako se soočiti z vsem tem, kar je v tebi. Naj ti ne bo žal, da si nikoli nisi upal. Odpusti si, kajti verjetno si imel razlog, da si vse tako globoko zakopal. Pa vendar si sedaj tu, pred odločitvijo, da morda vnovič zbežiš pred vsem tem, kar te je strah občutiti, ali pa ostaneš. In če ostaneš? In če si dovoliš? Se boš nemara zrušil pod bremenom vsega. Se boš nemara zrl iz oči v oči s svojimi največjimi demoni - občutki. Vedi, da si si obrambo zgradil enkrat, ko si vedel, da bo soočanje s tem spremenilo velik del tebe. Pa vendar, si sedaj pripravljen, da spustiš del sebe? Si pripravljen, da spustiš vse, kar se bojiš spustiti? Si upaš videti, kar je bilo ves čas pred tvojimi očmi, pa si igral igro slepega moža s samim sabo? 

Tu je, pred tabo.... trenutek, ki te bo preoblikoval za vedno. In te pripeljal bližje sebi, kot si kdajkoli bil. Koliko poguma je v tebi, da resnično pogledaš tja, kamor si redki upajo? Postaneš prijatelj delu sebe, ki si ga vedno imel za sovražnika. Da spoznaš, da si ti tisti, ki verjame v sence, v svetlobo in temo, v dualnost tega sveta in dualnost svojega obstoja in posledično načina doživljanja ravno tega. 

Dovoli si biti resnično iskren, ne glede na posledice... in ta resnica ti bo pokazala novo pot. In ja, resnica, te bo osvobodila.... ker se boš spomnil, da je svoboda način bivanja z resnico do samega sebe. 

Ozreti se vase pomeni isto, kot ozreti se v nebo, kajti tudi ti si ta neskončnost, katero tako občuduješ. 

Pilamaya,

Nayeli