Zgodil se je še en tak dogodek, ko ljudje po vsem svetu žalujejo in je v zraku čutiti toliko sočutja in molitve. Sama sem včeraj v prvi polovici dneva čutila veliko zmedenosti, jezo, utrujenosti... Spomnim se, da sem ležala na postelji in držala svoje roke na srčni čakri in solarnem pleksusu in telo je bilo resnično hvaležno. Poleg tega sem čutila, da je vse to kar je okoli mene, četudi se ne počutim celovito, le ljubezen. Tako močna ljubezen, da jo moje fizično telo in čustveno telo še ni vajeno. Morda je posledično toliko nasilja prisotnega v teh dnevih. Ker četudi je vse kar pritiska na nas le ljubezen, še vseeno v nas sproža in privleče na dan vse tisto, kar ni zaceljeno in celovito.
Ob takšnih dnevih me prizemljijo in spet povežejo s seboj različne stvari: Yoga, črni čaj z vaniljo in glasba določenih izbrancev :) Vse daje približno enak občutek - miru in lahkotnega diha. Kadar sem čustveno napeta, pomaga sedeti pod drevesom ali ležati in samo dihati.
Verjamem, da vsak spremembe,ki se dogajajo in energije čuti drugače. Prepričana pa sem, da nas vse pelje proti enakemu cilju: svobodno srce in brezpogojna ljubezen.
Pa vendar morda je za mnogo koga včerajšnji dan minil zelo mirno, spokojno... karkoli se nam dogaja, se nam dogaja z namenom in vse kar "slučajno" slišimo ali vidimo, pride k nam z razlogom. Le razlog se razlikuje. Težko je verjeti, da se dogodki, kot so se zgodili včeraj, z nekim namenom. Pa vendar ima vsak dogodek svoj višji namen, ki je bil vnaprej določen oz. smo se za njega odločili. In šele, ko dvignemo našo zavest, lahko uvidimo širšo sliko vsakega dogodka in tega, da imajo takšni dogodki zelo velik pomen in vpliv na celotni planet in posledično tudi duše, ki so se ob tem odločile prisostvovati. Moje mnenje je, da takšni dogodki naj ne bi sprožili še več sovraštva, temveč več ljubezni. Do soljudi in celotnega planeta. In čutim, da je predvsem namen, da ljudi pripelje v svoja lastna srca. V izkušnjo brezpogojne ljubezni od koder bomo vsi morali začeti živeti, kajti takšen čas prihaja. Živeti iz srca. Dogajajo se torej dogodki, kjer smo lahko sočutni in čutimo, kako pošiljamo velike količine ljubezni ljudem, za katere menimo, da jo potrebujejo. V resnici sploh ne gre za njih, temveč za nas. Da mi živimo iz ljubezni! Če torej želimo razumeti takšne dogodke, moramo samo odpreti svoja srca in opazovati situacijo iz srca in ne iz uma.
Namaste*
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Kaj pa ti misliš?