Bivati v ljubezni

Zadnje čase je življenje kaotično. Povsod okoli mene je kaos. Resnično. Ljudje smo prestrašeni, jezni, naši pogledi so mrki, energija vibrira. Nehali smo uživati... samo še borimo se, plavamo proti toku, prilagajamo svoja življenja, da bi čim manj bolelo. Ampak verjamem, da ni kaotično samo okoli nas, ampak predvsem v nas. Ves kaos zunaj nas je samo zrcalo tistega, kar se resnično dogaja v nas. Čemu se upiramo? Kaj v našem življenju sili k spremembi? Kaj si duša želi, pa se ego upira? Edino bitko bijemo sami s seboj. In resnično čutim, da prihaja nekaj velikega. Nekaj, kar bo popolnoma spremenilo moje življenje. In čeprav bom na poti svoje duše... je še vedno tisto nekaj kar se tega boji. Ker me sili v to, da za seboj pustim vse kar mi je poznano. In poznano mi je, da se obremenjujem, da se upiram, da se borim z egom, poznani so mi občutki praznine in žalosti, poznano mi je pomanjkanje, občutek, da nisem dovolj... Vse to nam je poznano. Ampak zavest, ki prihaja, zavest, ki je že tu, je zavest ljubezni! In ljubezen odpušča, ljubi, sprejema, živi iz srca, živi v radosti... In zato nas ta energija zadnje čase tako močno sili v "Kaos znotraj nas". Ker je čas, da se resnično odločimo kako želimo živeti. Ker je čas, da odpustimo vse tisto, kar ni ljubezen. In sprejmemo sebe na višji frekvenci, zrastemo in se osvobodimo vseh starih delov sebe, ki nas omejujejo, da bi šli naprej. Kaos znotraj nas nas sili v to, da spregledamo kaj si resnično želimo. Da začutimo našo pravo vrednost in v svoje življenje pokličemo/spustimo vse tisto kar si resnično zaslužimo!

Ko se dvignem iz tega kaosa, nad to... začutim kako spodaj vse mrgota. Kot mravljišče se zdi. In napetost je resnično močna. Začutim, da se stvari morajo podreti in na novo sezidati. Ker kar je nad nami in čaka na nas je tako čisto, tako ljubeče, toplo, srčno...Ampak vsega tega ne moremo začutiti dokler mrgotamo. Le »korak« stran je... brezmejna svoboda duha, kjer smo vsi eno, kjer dajemo – ne več jemljemo. Kjer ljubimo in en drugemu pomagamo. Kjer bivamo v ljubezni in ne strahu.

Zato se ustavite za trenutek. Spusti dramo, umiri um, začuti srce... in pusti, da vse kar si napolni občutek te lepote. Občutek, da bo še vse ok! In da je ta faza le prehod do raja. Samo odločiti se moramo, da ne želimo več živeti v peklu!

Namaste,