Odlomek iz nastajajoče knjigice...
"Z leti sem se naučil, da se čisto vsi konflikti
rešujuejo z jasno in iskreno komunikacijo. Pa ne le konflikti z ljudmi okoli
nas, temveč predvsem s konflikti v nas samih. Priznati si kaj nas boli in imeti
dovolj volje in poguma ugotoviti zakaj. Ko razrešiš konlikt pri sebi, ga
rezrešiš z okolico. Vedno sem menil, da me ljudje ne vidijo takšnega, kakršen
resnično sem. Posledično sem se jim vedno in povsod želel dokazovati. Oh koliko
truda in energije bi prihranil, če bi si priznal, da me ljudje »vidijo«
takšnega, kot se vidm sam. Kdo resnično sem, nisem vedel. Zato sem se na vse
pretege trudil, da bi le to našel in ljudem dokazal, da nisem to, kar menijo da
sem. Torej da nisem tisto, kar sem menil o sebi. Nalepke, ki so mi jih na
obleko všili drugi, so bile težke. In v nekem trenutu jih je bilo preveč. Tako
sem na silo začel trgati te nalepke s sebe. Se skušal osvoboditi, pobegniti.
Vendar ko sem odšel, so ti našitki odšli z menoj. Ne moremo pobegniti pred tem kar o nas menijo
drugi, če to verjamemo tudi sami. Ni bilo potrebno da na silo trgam našitke. Ni
smisel v dokazovanju, da jaz nisem to, kar menite. Potrebno je, da se zazreš
vase in videl boš, kdo si. Brez mask in zunanjih okoliščin. Kdo si ti. In ko to
enkrat veš, ti je vseeno kaj si o tebi mislijo drugi. Ti veš kdo si. In ni ga
človeka, ki bi te lahko prepričal v nasprotno. S srečnim, nasmejanim obrazom mu
lahko vrneš njegovo našitko, ki ti jo je hotel všiti in mu rečeš – hvala za
tvoje mnenje. Tako preprosto je to. In če bi to vedel prej, mi ne bi blo
potrebno nikoli odpotovati. Bil bi močan in celovit ravno tam, kjer sem. Pa me
je moja pot vseeno vodila do istega odkritja. Morda bo tudi vas na vaš lasten
in poseben način. Ne dvomite o svoji poti, na njej ste z razlogom. "
Tole branje pa prav paše zdajle. Hvala*
OdgovoriIzbriši