"Vznemirjenje je samo odraz notranjega neravnovesja. Najdi ballance in vse bo lažje. Noben, noben ne odraža tega kdo si ti bolj, kot ti sama. Pokaži svetu tisto sebe, v katero se razvijaš, katera želiš biti. In verjemi, VSE je povezano z ljubeznijo, nesebičnostjo."
Zadnje čase nekako vedno dobim prave odgovore ob pravem trenutku. Verjamem, da je to povezano s stikom sebe, ki sem ga našla in se ga oklepam. Ampak kaj pa takrat, ko stik popusti in me odnese nazaj v povprečnost?! Kaj je tisto, kar nas obdrži nazaj pri... sebi. Kaj mi pomaga, da ostanem v trenutku, mirna, s sprejemanjem in ogromno ljubezni?! In zakaj je včasih tako težko?
Popolnoma preprosto postane šele takrat, ko se neham pretirano truditi. Ko spustim... Spustim naj odnese pričakovanja kako bi se v tistem trenutku morala počutiti. In samo sem. Tudi to je ok. Kajti ravno to sem JAZ.
Več kot imamo pričakovanj, bolj izkrivljamo realnost, ki bi jo lahko izkusili. Ko spustimo pričakovanja in verjamermo, da se bo zgodilo najboljše možno - se res zgodi. Tako pač je :) Preprosto in enostvano. Samo verjeti moramo.
Vse več verjamem, da ko najdemo svoj mir, se vse okoli nas spremeni! Pa ne ker bi se res, ampak ker mi to drugače vidimo. Vsi skušamo spreminjati partnerje, službe itd itd... edina sprememba, ki je potrebna, pa je sprememba v nas. Svet postane drugačen. Torej vse kar kadarkoli lahko spremenimo smo mi sami.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Kaj pa ti misliš?