Little imperfections

Vem, da na koncu dneva, ko se uležem v posteljo štejejo tisti drobni trenutki, ko sem se počutila svobodno tukaj in zdaj. In ni važno kje na svetu sem ali bom, moj dom bo vedno z mano in v meni.

Pred enim mesecem se je rodil zame najlepši fantek na svetu - Lovro! Od trenutka, ko je prijokal v našo družino, je vsem nam prinesel ljubezen. Ta brezpogojni občutek tako velike ljubezni, ki sploh nisem vedela, da ga premorem. Ker ni pomembno kaj bo postal ko bo velik, kakšen bo, kako bo izgledal ali kako se bo oblačil... vem, da ga bom imela rada kljub vsemu.

In besede moje sestrice ko mu zapoje: "You're perfect to me," me spravijo v jok, ker vem, kako varen je v njenem naročju in koliko ljubezni mu daje! In vsi mi smo bili nekoč dojenčki obdani z ljubeznijo vseh. Tako močno, da si jo skoraj lahko videl. Kaj se je spremenilo, ko smo odraščali, da smo izgubili ta občutek topline. To zavedanje, da smo vredni vse te ljubezni, ki jo sprejemamo. Da smo pozabili, da bi ljudje naredili vse za nas, za našo varnost, za našo srečo...

Upam, da Lovro nikoli ne bo pozabil tega. Da je najbolj ljubljen na svetu in da mu iz dna srca želim najlepše možno življenje! In da bom vedno ob njemu (kot vsi ostali v moji družini).

Odprl si naša srca. Predramil si nas iz otopelosti in običajnosti življenja.

Samo ljubezen potrebuješ! In zavedanje, da te sprejemamo ravno takšnega kot si! In te imamo radi ravno takšnega, kot si. In te potrebujemo ravno takšnega, kot si, boš postal! 
To je vse kar potrebuješ. 

Kot mi vsi!!

PS: Lovro, naj ti noben nikoli v življenju ne "vbije" v glavo da si manj, kot to, kar si zaslužiš! Zaslužiš si najboljše in najlepše. Imej se rad, ko odrasteš! To je najbolj pomembno. To nam vsem manjka včasih. Verjemi, da si zaslužiš najboljše! In ko ti bo težko, se poglej skozi oči svoje mamice, očka, mene, babice, dedka, prababice, pradedka.... in vedel boš, da si ljubljen in sprejet ravno takšen, kot si!