Sediš doma ob prelepi melodiji v ozadju. Takšni, ki ti vzbudi občutke po božiču. Občutek skupnosti in pripadnosti ter potreba po druženju z ljudmi, ki ti pomenijo največ. Natočiš si skodelico vročega čaja in ob prižgani dišeči svečki gledaš skozi okno. Zunaj belina. Drobne bele kepice poplesavajo po zraku in začutiš lahko, da smo potrebovali njihovo mirnost. Sam pa si na toplem, obkrožen z ljudmi, ki jih imaš rad. V trenutku začutiš hvaležnost.
Prvi sneg prinaša mir in spokojnost. Občutiš jo lahko na vsakem koraku. Na ulicah, na obrazih ljudi in celo v svojih lastnih mislih. Vse za trenutek obstane. Ali pa je samo občutek takšen. Novo zapadli, mehak, skoraj puhast...Počutim se pomirjeno in srečno. Ker vse izgleda kot v pravljici in ker vem, da imam v življenju vse, kar potrebujem.V tej mali sobici končno začutim dom. Pa ne zato, ker so okoli mene moje stvari, ampak ker sem ga napolnila z mojo energijo in srečo. Ker je napolnjen z ljubeznijo, ki jo čutim ob takšnih trenutkih. Občutek, da je vse sklenjeno v nek krog, ki ga ne vidimo in se ga niti ne zavedamo, vendar obstaja.
Všeč mi je tista prva slika. :-)
OdgovoriIzbriši