Je nemara ljubezen res samo naša predstava? Naš odsev želja, pričakovanj in potreb? Da tisto kar iščemo, tisto nam manjka. Zaslepljeni mislimo, da bomo to nekaj našli v nekom. Svojo odgovornost za srečo, za izpolnitev preložimo na nekoga drugega. Kdo smo, da lahko to naredimo?
Kaj se skriva za predstavami? Kaj se zgodi, ko se znebimo želja? Lahko šele takrat razumemo pravi pomen ljubezni?
Romanca verjetno nima nič s tem. Z romantično ljubeznijo samo zdravimo sebe in se celimo. Z ugotavljanjem naših napak in nepotešenih želja in potreb imamo priložnost, da se spoznamo in resnično pridemo do sebe. To nam pomaga narediti druga oseba, ki nam postavi zrcalo. Sami tega nebi mogli videti.
Ko torej za naš odsev ne potrebujemo več druge osebe, je ne potrebujemo niti za ljubezen. Ker se ljubezni spremeni pomen. Ne vežemo jo več na ljudi in odnose.
Postane univerzalna. Ko se končajo naše bitke z odnosi, uvidimo smisel le teh. Smisel vsega. Smisel prihodnosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Kaj pa ti misliš?