Ali pa sem se ozdravila sama. Sploh ni pomembno kdo, kaj in kako... važno je, da se počutim bolj živo kot kdajkoli prej. Norveška me je pripeljala bližje k sebi. In to kar sem našla med fjordi te prelepe dežele, si ne želim nikoli več izgubiti. Našla sem sebe. Našla sem mir, spokojnost. Našla sem upanje, da sem lahko kdor sem, se sprejemam, vplivam na to kakšni bodo moji dnevi, kakšno bo moje življenje.
Sprememba v meni je terjala davek, ki verjamem, da bo boleč za mnoge, na katere bo moja sprememba vplivala in me ne bodo znali več sprejeti takšno, kot sem. Vendar naučila sem se nekaj, biti to kar sem je največ vredno. Slediti sebi in biti iskrena sama do sebe. Do svojih občutkov, do svojih hrepenenj, do svojih strast. Biti iskren in slediti samemu sebi, svoji poti. Začela sem se poslušati, začela sem prositi za nekaj več v dnevih. Odprla sem se za vse lepo, kar lahko čutim v dnevu, kar lahko pride v moje življenje. Na ta način sem bližje sebi. Najti sebe, čutiti sebe je največja sreča, spokojnost zame. Je občutek miru, hvaležnosti za vse, kar sem v življenju uspela storiti in kar si še želim. Moja pot mi je vse bližje, vse bolj jasna. Vse bolj čutim svoje poslanstvo in najti ta občutek je resnična vrednost!
Veliko časa preživljam s sabo. In komaj zdaj sem prepričana, da je ljubezen do sebe resnično prava in edina podlaga za vse ostale ljubezni v življenju.
“So, I guess we are who we are for alot of reasons. And maybe we’ll never know most of them. But even if we don’t have the power to choose where we come from, we can still choose where we go from there. We can still do things.”
— Stephen Chbosky |
| Namaste |
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Kaj pa ti misliš?